Filipini (10. do 13. dan)
Otok Boracay
Po 10ih dneh, odkar sva zapustila Slovenijo, sva v hotelu Nigi Nigi Nu Noos (STATION 2) končno dočakala pravo kavo in kruh! Hotel ima svojo pekarno in medtem, ko sediš v njihovi restavraciji, lahko skozi šipo opazuješ, kako peki pečejo kruh. Da o omamnih dišavah, ki se širijo iz pekarne sploh ne govorim. Za zajtrk sva si privoščila kruh seveda, z maslom in mangovo marmelado. Zraven pa kavo (končno takšno kot sva je navajena od doma) in pomarančni sok.
Vreme je bilo tukaj krasno, brez oblačka in v primerjavi s Puerto Galero je bilo tukaj peklensko vroče, 30°C. Ves čas je prijetno pihljajo, zato je bila vročina znosna. Plaža je na Boracay-u res enkratna. Mivka je bela in mehka kot puh, ker so drobci tako majhni, da jih komaj vidiš s prostim očesom (kot moka recimo).
Je pa Boracay kot Ibiza, žurerski otok, ki nikoli ne spi. No, najina hiška je bila umaknjena malo v džunglo in tega cirkusa ponoči sploh nisva slišala, spala sva kot dojenčka.
Dopoldne sva uživala na plaži, popoldne pa sva se preselila v partnerski hotel – Nigi Nigi Too (STATION 1), ker Nigi Nigi Nu Noos ni imel več prostih sob.
Tam sva imela rezervirano sobo v dveh nadstropjih (rezervacijo so nama naredili kar na recepciji v Nu Noos-u, ko sva vprašala, ali lahko rezervirava za več dni).
Poleg vsega poležavanja na plaži in dolgih sprehodov po morju (25 m od obale je šele voda dovolj globoka, da lahko zaplavaš) sva se razvajala z masažami na plaži. Za enourno masažo ob morju sva plačala 6,5€. Zvečer sva opazovala plesalke in plesalce z ognjem in pila sadne shake.
Na žalost sva bila na otoku sredi februarja, ko morje zacveti. Voda je bila kljub temu odlična, ravno prava za kopanje, ne mlakuža in ne premrzla, da nebi hotel vanjo dlje kot do kolen. Ob obali je bil en zelen pas alg in ko sva se prebila mimo tistega pasu, ki si ga lahko kar preskočil in odvozila slalom okoli zaplat alg do globine 1 m, sva prišla do kristalno čiste vode brez kakršne koli umazanije in se je lepo videlo do dna.
Sem že omenila, da je luna na Filipinih obrnjena drugače kot pri nas… v obliki črke U? za fotografiranje ponoči bom morala obiskati še kakšen tečaj…
Obiskala sva tržnico (meso na pultu pri 30°C) in se čudila, kako se električarji znajdejo v takšnem sračjem gnezdu.
Uživala pa sva tudi na sanjski plaži White beach, ki je bila kar precej obiskana, saj so si Kitajci privoščili počitnice ob kitajskem novem letu.
Prvič sem poskusila kokosovo mleko. Na koncu ti natakar kokos razseka z mačeto, da lahko poješ vsebino.
Zadnji 2 noči sva si želela prespati v Resortu Spider House, ki pa je žal imel razprodane vse sobe, zato sva rezervirala suito v resortu Boracay Beach Club. Na fotografiji je kopalnica, električni grelec pa skrit pod umivalnikom.
