-
Filipini (stroški potovanja)
Letalske karte sem rezervirala sredi decembra na strani budgetair.com, ki je ponujala najugodnejšo kombinacijo. Za povratno letalsko vozovnico za dve osebi sva tako odštela 660€. V ponedeljek zjutraj sva se v Ljubljani vkrcala v GoOpti-jev kombi, ki naju je pripeljal do letališča Marco Polo v Benetkah. Ker sva želela prihraniti nekaj denarja, sva izbrala odhod z najdaljšim časovnim oknom (za povraten prevoz za 2 osebi sva plačala malo manj kot 100€) in tako na letališče prispela 5 ur pred vkrcanjem na letalo. V letališki restavraciji sva si za kosilo privoščila pico, ki žal ni bila preveč dobra. Nato sva dala v folijo zaviti najino prtljago (za nekaj metrov plastične folije v katero so…
-
Filipini (19. dan)
Odhod domov Ko sva se zjutraj zbudila, sva spakirala stvari in vrnila ključe stanovanja. Pred blokom sva se poslovila od Filipinke in ujela taksi, ki naju je odpeljal do letališča. Izkušnjo iz tega taksija bi z veseljem izpustila na tem potovanju. Vedno, ko sva se vozila s taksiji sva preverila, ali ima klimo, kar je bilo napisano na vratih. Tudi tokrat je taksi imel napis, vendar je bila klima pokvarjena. Ker je bilo ob 12ih strašansko vroče sem zavihala hlače. Na letalih je zaradi klime precej hladno, zato sem potovala v dolgih pohodniških hlačah, ki se lahko zavihajo v hlače do kolen. Nekje na polovici poti do letališča (po 20 min vožnje)…
-
Filipini (17. in 18. dan)
BANAUE in riževe terase Zjutraj nisva imela časa za zajtrk, zato sva po poti pojedla božanske jogurtove piškotke, ki sva jih kupila zvečer. Sledila je adrenalinska vožnja od Sagade do vasi Banaue, ki je trajala približno 2 uri (70 km). Ko sva mislila, da sva glede vožnje na Filipinih doživela že vse, sva bila deležna še plazovite ceste, speljane visoko v gorah in ob prepadih. Na fotografiji sta vidna dva plazova čez cesto (levo zgoraj), na nekaterih odsekih pa si celo videl, kako je plaz odnesel zemljo pod asfaltom, ki je zato prosto visel nad prepadom… in mi smo se peljali čez! Ja, res adrenalinska vožnja. Vožnja na Filipinih Iz avtomobilov se…
-
Filipini (16. dan)
Philippine highway sistem Z najetim kombijem in dvema taksistoma smo se odpravili na najdaljšo vožnjo na Filipinih. 400 km dolga pot nas je vodila po najvišje ležeči filipinski cesti. Ustavili smo se pri 12 m visoki levji glavi (Lion’s head), ki pozdravlja vse, ki prihajajo v gorska mesta. Ob poti smo se ustavili v mestu z največ študenti, Baguio. Pretegnili smo si noge v parku in se sprehodili okoli jezerca. Nekje na polovici poti smo se ustavili za kosilo. Za 10 različnih glavnih jedi (vsak si je naročil svojo, ker nismo vedeli kako ogromne so) in 6 porcij riža, poleg pa še vsak svojo pijačo, smo plačali 1000 PHP (kar je okoli 20€…
-
Filipini (14. in 15. dan)
Nazaj v Manilo- Quezon city Na Boracay-u sva preživela 5 krasnih dni. V nedeljo zvečer sva se zopet vkrcala na ladjo do Batangasa, kjer sva tako kot prvič prespala v turističnem razredu. Med čakanjem na vkrcanje sem opazovala dogajanje na terminalu. Opazila sem, da se kozmetičarke z majhnim stolčkom sprehajajo med potniki in ponujajo pedikuro ter manikuro, ki si jo lahko privoščiš kar med čakanjem na odhod ladje. Tokrat na ladji nisem mogla spati, saj mi je bilo iz neznanega razloga slabo (za večerjo sem jedla samo riž, ker mi piščanec ni preveč dišal). Drugače pa moram priznati, da mi je kar všeč, da potujem ponoči. Tako prihranim precej časa in…
-
Filipini (10. do 13. dan)
Otok Boracay Po 10ih dneh, odkar sva zapustila Slovenijo, sva v hotelu Nigi Nigi Nu Noos (STATION 2) končno dočakala pravo kavo in kruh! Hotel ima svojo pekarno in medtem, ko sediš v njihovi restavraciji, lahko skozi šipo opazuješ, kako peki pečejo kruh. Da o omamnih dišavah, ki se širijo iz pekarne sploh ne govorim. Za zajtrk sva si privoščila kruh seveda, z maslom in mangovo marmelado. Zraven pa kavo (končno takšno kot sva je navajena od doma) in pomarančni sok. Vreme je bilo tukaj krasno, brez oblačka in v primerjavi s Puerto Galero je bilo tukaj peklensko vroče, 30°C. Ves čas je prijetno pihljajo, zato je bila vročina znosna. Plaža je na…
-
Filipini (8. in 9. dan)
S trajektom do otoka Boracay 8. dan je bil zopet namenjen potovanju (nazaj v Batangas in naprej na Boracay). Po isti poti kot sva prišla na Mindoro, sva ga tudi zapustila. Vožnja z ladjico je trajala 1h in 30 min, zaradi slabega vremena in vetra je bilo morje kar precej razburkano, vožnja pa čisto nič prijetna. V pristanišču Batangas sva kupila vozovnici do otoka Panay. Ker sva prej malo pobrskala po internetu in si ogledala fotografije postelj, sva se odločila za neko srednjo varianto in sicer za turistični razred. Za enosmerno vozovnico (za oba) sva odštela okoli 45€ (2400 PHP). Ladja 2GO je imela predviden odhod ob 21. uri in nič nenavadnega ni…
-
Filipini (7. dan)
BIG LA in SMALL LA LAGUNA V vodiču sva prebrala, da sta eni izmed najlepših plaž v bližini ravno Big La in Small La Laguna, zato sva se odpravila preverit na lastne oči. Ker poti nisva poznala, sva vozniku tricikla naročila, naj naju odpelje do Big Le Lagune. Pot je bila zelo razburljiva (Žiga se je moral na enem odseku presesti na motor za voznikom, da ni bila “hiška” v kateri sva prej sedela pretežka, saj se je voznik bal, da bo zadel ob kakšen kamen. Pot je bila tudi blatna, voznik pa čisto nič navdušen, da naju mora voziti tja. Od Big Le Lagune sva šla po pešpoti do Small Le Lagune…
-
Filipini (6. dan)
Zdravstvene težave in nenačrtovano podaljšanje bivanja na otoku Mindoro Četrti dan na Filipinih ni potekal po najinih pričakovanjih. Žiga se je zbudil v bolečinah in po pogovoru s prijateljico, ki je zdravnica, sva ugotovila, da stvar ni tako nedolžna, kot je videti na prvi pogled. Takoj sva kontaktirala zavarovalnico in se dogovorila za pregled pri zdravniku, čeprav se nama ni niti sanjalo, kam naju bodo poslali in kako daleč se bova morala vozit. Peti dan sva bila dogovorjena z zdravnikom v diagnostičnem centru. Pred hotelom sva ujela tricikel in se odpeljala v neznano. Voznik naju je pripeljal pred bolnišnico, ki je izgledala (vsaj navzven) zelo lepo urejena. Vstopila sva in govorila z vratarjem,…
-
Filipini (5. dan)
Dan namenjen potovanju do otoka Mindoro Zjutraj sva se (glede na to, da sva na počitnicah) zbudila že zelo zgodaj, ob 7ih. Ker penzion ni ponujal zajtrka, sva se odločila, da se peš odpraviva v kavarno Starbucks, kjer bova v miru spila kavo in si privoščila nekaj za pod zob. Kava je bila veliko boljša kot tista instant zadeva, ki ji Filipinci pravijo kava, še vedno pa ni imela tistega pravega okusa, ki sva ga navajena od doma. Žal sva bila nad izbiro hrane kar malo razočarana, saj so ponujali samo tortice, midva pa sva si želela za zajtrk jesti kaj drugega. Kljub temu je bil pogled vreden občudovanja in tudi tortice niso…
