Valencia (4. in 5. dan)
4. dan (Bioparc, Lonja de la Seda, katedrala La Seu, trg de la Mare de Deu, Torres de Serranos)
Tudi tokrat smo se po zajtrku z avtobusom iz Almussafesa odpeljali v Valencio. Tam smo prestopili na mestni avtobus, ki nas je odpeljal do živalskega vrta (Bioparc-a). Na blagajni sva za 2 vstopnici za odrasle odšteli 47,6€ (tukaj nisva dobili popusta za nakup vstopnic z Valencia Card). Bioparc je ogromen in za ogled smo potrebovali več kot 5 ur. Malo je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je bilo zaradi korona situacije število ljudi na določenem območju omejeno. Tako smo morali čakati v vrsti, da so nas spustili naprej.
Prehodili smo celoten park, od afriške savane, mokrišč (replika kenijske jame Kitum), tropskega ekvatorialnega gozda in Madagaskarja. Bioparc ni klasičen živalski vrt v katerem bi opazoval živali v kletkah. Nekatere živali se prosto sprehajajo naokoli (npr. lemurji), ostale pa so v velikih ogradah, ki so od sprehajalne poti ločene s steklom ali vodnim jarkom. Tako tudi otroci brez težav vidijo živali in jih ni treba dvigovati v naročje, da bi videli čez ograjo.
Glede na to, da smo Bioparc obiskali v sredini avgusta, ravno sredi vročinskega vala, so se temperature gibale okoli 40°C. Večina poti je speljanih po senci, ki jo nudijo visoka drevesa, drugače pa imajo po parku nameščene tudi pršilnike vode (večinoma so namenjeni živalim, vendar delno pršijo tudi sprehajalno pot). Živali ohlajajo tudi z ledenimi posladki.
V parku smo si privoščili kosilo in pot z mestnim avtobusom nadaljevali proti Lonji de la Seda (brezplačen vstop). Ta zgodovinsko zelo pomembna stavba, v kateri so trgovali večinoma s svilo, je umeščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Otroka sta ogled prespala (Tim v nosilki, Neja pa je izkoristila priložnost praznega vozička). Najbolj navdušena sem bila nad dvorano s stebri (Hall of columns). Mislim, da fotografije povedo vse. 
Sledil je ogled mestne katedrale, ki ji pravijo kar La Seu. Na zvonik (v obliki osemkotnika) se nismo povzpeli, ker ni bil odprt. Smo si pa ogledali notranjost in kapelo svetega keliha v kateri se nahaja sveti gral.
Na trgu de la Mare de Deu, ki se nahaja ob katedrali, smo si privoščili malce oddiha. Otroka sta raziskovala okolico vodnjaka Turia, midve pa sva si privoščili pregrešno drago sangrio.
Na poti do avtobusne postaje smo se ustavili še pri Torres de Serranos. Vrata Serranos so ena izmed dvanajstih vrat, ki so bila del starodavnega mestnega obzidja. Nismo imeli časa za ogled (vstopnina 2€, ob nedeljah je vstop brezplačen) saj smo želeli ujeti avtobus do Almussafesa. Zvečer smo si privoščili večerjo v hotelu in namakanje v hotelskem bazenu.
5. dan (Roserar de Montolivet, plaža de la Malvarrosa)
Tokrat smo prespali budilko in zamudili zadnji avtobus do Valencie, zato smo morali peš do sosednjega mesta (slabe pol ure hoje). Tam smo se vkrcali na vlak (5€ za 2 vozovnici za odrasle). Izstopili smo na postaji Estacio del Nord in si v pekarni privoščili zajtrk. Po zajtrku smo skočili na avtobus in se odpeljali do Mesta umetnosti in znanosti. Tam smo nekaj časa preživeli na igrišču, nato pa si ogledali vrt, poln vrtnic (Roserar de Montolivet).
Sledil je oddih na plaži de la Malvarrosa. Na plaži je bila ogromna gneča, saj smo jo obiskali v soboto. Kljub temu smo našli kotiček zase in se namakali do večera. Vmes smo skočili samo na kosilo v bližnjo restavracijo.
Domov smo se vrnili z zadnjim vlakom. Tokrat smo ga ujeli! Za polnjenje vozovnic (vozovnici za večkratno uporabo) sva plačali 4,1€ (90 centov manj kot dopolne, ko sva prvič kupili vozovnici). Do hotela smo šli peš (večerni sprehod, slabe pol urce).
