Majorka (1. in 2. dan)
Prvomajske počitnice na Majorki
Letos do zadnjega trenutka nisva vedela, kje bova preživela prvomajske počitnice. V resnici še nikoli nisem tako pozno rezervirala kakšnega dopusta. Tokratni dopust je bil daleč od poceni počitnic, saj so bile cene letalskih kart več kot zasoljene. Iskala sem različne možnosti, odhode z bližnjih letališč, različne letalske ponudnike in ugotovila, da ni nobene časovno in finančno ugodne ponudbe. Povsod je bil vsaj 1 prestop in najmanj 5ur čakanja na letališču med obema letoma.
Nato sem našla direktni let z Brnika, cena pa 290€ po osebi za povratni let. Vzela sem si 1 dan za razmislek, ali sem pripravljena plačati toliko denarja za letalsko karto. Na koncu je tehtnico na JA prevesilo več dejavnikov.
- Letiva z domačega praga (od doma do letališča imava 15min vožnje).
- Let na Majorko je jutranji (kar pomeni, da imava že prvi dan veliko časa za raziskovanje) in nazaj domov zvečer (da lahko izkoristiva ves zadnji dan).
- Direkten let (da ne izgubljava časa s prestopanjem in čakanjem na naslednji let).
- Ne rabiva ukvarjati s papirologijo različnih držav pri prestopu meje, čeprav bi bila samo v tranzitu do letališča.
Seveda sva takoj plačala zavarovanje (riziko odpovedi), saj je bil najin odhod odvisen od izvida PCR testa. V primeru pozitivnega izvida, bi nama vrnili ves denar za letalske karte in namestitev. Izgubila bi zgolj slabih 60€, kolikor je znašalo zavarovanje in 140€, kolikor sta znašala PCR testa.
Vstopni pogoji
Španija (oz. Balearski otoki) so zahtevali za vstop v državo negativen PCR test, ki ob prihodu ni smel biti starejši od 72 ur. Moral je biti v angleškem ali španskem jeziku in vsebovati je moral številko osebnega dokumenta s katerim potuješ. Na samoplačniško testiranje sem naju naročila v Zdravstveni dom Domžale, saj ponujajo najugodnejše PCR testiranje. Od 24. 4. 2021 dalje je cena 70€/osebo. (*Opomba: kasneje se je testiranje podražilo na 80€/osebo). Poleg tega sva morala izpolniti tudi obrazec FCS na strani Spain Travel Health, kjer sva dobila QR kodo, ki sva jo morala pokazati že na letališču v Sloveniji.
1. dan (Brnik – Majorka)
Po zajtrku sta naju tati in nona zapeljala na letališče. Tam sva oddala prtljago (s seboj sva lahko imela 20kg prtljage) in prevzela letalske vozovnice. Sledil je rentgenski pregled. Jaz imam vedno to srečo, da mi naprava piska, ko stopim skoznjo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Varnostnica me je poklicala na stran in mi s papirčkom podrgnila dlan ter papirček vstavila v napravo, ki se je obarvala rdeče. Rekla mi je, da bova morali test ponoviti, zato sem vprašala, kakšen test je to. Povedala mi je, da je to test za eksploziv in, da sem bila naključno izbrana. Pri drugi ponovitvi se je naprava obarvala zeleno, zato me je spustila naprej. Si predstavljate naslov v Slovenskih novicah: “Učiteljica poskusila na letalo pretihotapiti eksploziv”. Na ta račun bom deležna še veliko šal.
Počakala sva dobro uro in se vkrcala na Airbus A319 – 100 (Croatia Airlines), ki lahko pelje 150 potnikov. Vsi sedeži so bili zasedeni. Vzleteli smo v dežju. Upala sem, da bo let potekal mirno in s čim manj turbulence. Let je bil prijeten, po slabih 2 urah smo pristali v sončnem vremenu (čeprav je bilo za Majorko napovedano oblačno vreme).
Majorka
Takoj po pristanku smo se morali oglasiti na kontrolni točki, kjer so preverili našo temperaturo, pregledali PCR teste ter QR kode in osebne dokumente. Čeprav se mi je zdelo, da vse skupaj poteka tekoče in zelo hitro (delavci so bili dobro pripravljeni in organizirani) sva za celoten postopek potrebovala pol ure (v ta čas je vštet tudi čas hoje do kontrolne točke). Ko sva opravila vse potrebno, sva prevzela prtljago in odšla na avtobus. Odpeljala sva se do hotela v S’Arenal-u (avtobusna postaja je bila poleg hotela). Na recepciji sva na ključe hotelske sobe čakala kar dolgo, saj je bila receptorka rahlo zmedena. Glede na njeno mladost sklepam, da je bila čisto na novo zaposlena. Hotel je bil lepo urejen (prenovljen leta 2020) in čist.
Popoldne sva odšla do obale in si v obalni restavraciji za kosilo privoščila tapase s kozicami in kalamari. Restavracije so bile zaradi ukrepov odprte samo do 17.00 in nato zopet zvečer od 20.00 do 22.30. Na vprašanje, zakaj so vmes 3 ure zaprte, nihče ni imel odgovora. Maske so bile obvezne povsod (tudi na prostem), vendar pa so jih domačini nosili samo na ulicah in v zaprtih prostorih. Ko so z ulice stopili na plažo, so maske sneli.
Po kosilu sva se odpravila na sprehod po plaži. Uživala sva v hoji po toplem pesku in se nastavljala sončnim žarkom. Na plaži sva počakala sončni zahod in se odpravila na večerjo (paella s piščancem) ter poskusila lokalno pivo in sangrio.
2. dan (Serra de Tramuntana)
Z najetim avtomobilom (čisto novi cabrio Fiat 500c s hibridnim motorjem) sva se iz Palme de Mallorce odpeljala do gorovja Serra de Tramuntana. Gorovje se nahaja na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Uživala sva v vožnji po razgledni cesti Ma-10. Cesta vodi vse od Andratx-a pa do Pollence in naprej do Cap de Formentor-ja. Pri navigaciji sva si pomagala z vodičem Lonely Planet in navigacijo Petal maps (telefon Huawei). Prvi postanek sva naredila pri stolpu Torre des Verger, nato pa pot nadaljevala do Valldemosse.
Gorg Blau
Ker naju je bolj kot raziskovanje vasi in mest zanimala narava, sva se samo zapeljala skozi Valldemosso in pot nadaljevala mimo vasi Deia do dveh gorskih jezer (Cuber in Gorg Blau). Ustavila sva se na postajališču ob jezeru Gorg Blau, poleg katerega se nahaja zelo prijeten piknik prostor. Občudovala sva okoliške vrhove, med katerimi se nahaja tudi najvišji vrh Majorke Puig Major (1445 m).
Sa Calobra in Torrent de Pareis
Pot sva nadaljevala do obale v Sa Calobri, po cesti, ki je med domačini znana pod imenom kača, je pa tudi zelo priljubljena med kolesarji, ki sva jih tukaj srečala kar veliko. Avto sva parkirala na parkirišču v Sa Calobri in plačala 3,5€ za dobro uro parkiranja. Sprehodila sva se ob obali in skozi zelo lepo urejene predore do majhne plaže ob obmorskem kanjonu Torrent de Pareis.
Rt Formentor
Tik pred odhodom sva se ustavila v restavraciji in si privoščila hitro kosilo. Nato sva se po razgledni cesti odpeljala proti rtu Formentor. Ustavila sva se na razgledni ploščadi Es Colomer in uživala ob pogledu na mogočne klife in rt Formentor. Čeprav je začelo rahlo deževati, so bili razgledi res vredni postanka. Odločila sva se, da se zapeljeva še 14 km naprej do razgledne točke, ki se nahaja čisto na koncu rta (po katerem je avto – Cupra Formentor – dobil ime) in je najsevernejša točka otoka. Tam se poleg kavarne (v času najinega obiska je bila zaprta) nahaja še očarljiv svetilnik.
Do hotela sva se vrnila po hitri cesti Ma-13 . Pojedla sva večerjo (paella in solata) ter si privoščila sangrio ob morju. V lokalu sva naredila okvirni načrt poti za naslednji dan.
