Madžarska (1. - 3. dan) - Drevica-travels

1. dan (Kamnik – Budimpešta)

Madžarska, naša soseda, ni najbolj priljubljena država za obisk s strani Slovencev. Če jo že obiščemo, se ustavimo v Budimpešti ali pa ob Blatnem jezeru. Mislim, da ji delamo krivico, ker je v resnici zelo zanimiva turistična destinacija. In potovanje po Madžarski je precej ugodno.

Tokratno potovanje je bilo bolj podobno počitnicam, saj sva bila ves čas nastanjena v istem hotelu na obrobju Budimpešte. Hotel s 4* nama je nudil odlično izhodišče za raziskovanje Madžarske. Za ta hotel sva se odločila predvsem zaradi odličnega razmerja med ceno in vključenimi storitvami (poleg zelo dobre ocene na bookingu in dejstvu, da je psom prijazen hotel ter ima lastno polnilnico za električne avtomobile). Za 7 nočitev s polpenzionom in neomejenim vstopom v savne in spa ter aquapark sva za dve osebi odštela malenkost več kot 700 €.

V soboto dopoldne sva v Ivico naložila kovčke in se odpeljala do Budimpešte. Celotnih 460 km poti sem prevozila v slabih 5 urah, z enim vmesnim postankom na državni meji, da sva kupila vinjeto.

Hotel je bil res vrhunski, soba pa prostorna. Od vsega luksuza sem bila najbolj vesela udobne postelje in velikega balkona v obliki črke L. Po namestitvi v hotel sva si privoščila razvajanje v savnah in hotelskem spa-ju ter odšla na samopostrežno večerjo v hotelsko restavracijo.

2. dan (Budimpešta)

Po zajtrku sva se z avtom odpravila v center Budimpešte. Parkirišč v mestu je sicer kar nekaj, vendar so v veliki večini zasedena, cene pa tudi niso najbolj prijazne za denarnico, zato se bolj splača uporabiti javni prevoz. V najinem primeru pa sva na aplikaciji pogledala, kje se nahajajo električne polnilnice za avto in izbrala polnilnico, ki je bila prosta in v bližini lokacije, kamor sva bila namenjena. Budimpešta ima zelo dobro razvito mrežo polnilnic in tudi aplikacije so prijazne tujcem (ne tako kot npr. v Avstriji, ko se sploh ne moreš registrirati, če nimaš avstrijske telefonske številke). Parkirnine nama tako ni bilo treba plačati, plačala sva zgolj porabljeno elektriko (povprečno 2 € na polnjenje). Po mestu sva se tako vozila samo z elektro motorjem.

Parkirala sva ob Donavi (pod utrdbo Fisherman’s Bastion) s pogledom na parlament. Najprej sva se peš odpravila do parlamenta. Čeprav je bil v bližini Verižni most, ga zaradi trenutne rekonstrukcije nisva mogla prečkati in sva se morala sprehoditi do naslednjega, ki je bil kar precej oddaljen. Reko Donavo sva tako prečkala čez Elizabetin most.

Malo pred parlamentom sva se sprehodila mimo zelo znanega spomenika ob reki – čevljev na bregu Donave. Spomenik je postavljen v spomin židom, ki so jih fašisti ubili med drugo svetovno vojno v Budimpešti. Preden so jih ustrelili in vrgli v reko, so si žrtve morale sezuti čevlje, zato skulpture čevljev predstavljajo vse, ki so v tistem času izgubili življenje.

Da je Madžarski parlament nekaj posebnega, verjetno ne rabim poudarjati.

Sprehod sva nadaljevala do Margaretinega mostu in naprej na Margaretin otok. Na otoku sva opazila spomenik, ki so ga ustvarili v spomin na madžarske žrtve koronavirusa. V ogromnem krogu so v liniji postavljeni kamni, označeni s številko smrti (z vladne spletne strani, ki beleži žrtve) in starostjo umrlega. Šele ko vidiš količino kamnov, se zaveš, koliko ljudi je umrlo.

Margaretin otok je v resnici en ogromen park v katerem se nahaja veliko ljudi, ki se tam ukvarjajo z najrazličnejšimi aktivnostmi. Midva sva se samo sprehodila skozi park do naslednjega mostu (most Arpad). Ker sva prehodila že 15 km, sva si za zadnjih 5 km poti izposodila električni skiro (približno 4 € za pol ure) in se z njim odpeljala do avtomobila.

Po zgodnji večerji sva se, tako kot prejšnji dan, odpravila na bazen in v savno.

Savne so bile razdeljene na 2 dela.

V levem delu so bili prostori s savnami namenjeni gostom v kopalkah (to sem videla prvič),

v desnem delu pa prostori s savnami za goste brez kopalk.

3. dan (Eger in Miškolc)

Po zajtrku sva se odpeljala na izlet proti mestu Eger, ki je od Budimpešte oddaljeno približno 130 km. Najprej sva se ustavila v vasi Egerszalok. Tam se nahaja slani hrib – Sodomb. Med iskanjem nafte so naleteli na termalno vodo, polno različnih mineralov, ki jih je voda na svoji poti s hriba odlagala. Pobočje hriba je postalo obloženo z belimi sedimenti in ljudje so dobili idejo, da bi vodo speljali preko majhnih, umetno narejenih bazenčkov ter poustvarili turške Pamukkale. Slani hrib si žal lahko ogledaš samo z razgledne ploščadi, ogled je zaenkrat brezplačen. Če se želiš kopat v termalni vodi (v bazenčkih se ni dovoljeno), moraš kupit vstopnico za terme Saliris Resort, ki so zrastle ob slanem hribu.

Naslednji postanek sva naredila v mestu Eger, kjer sva se sprehodila skozi središče in vse do Egerskega gradu. Z gradu je lep pogled na mesto, v gradu pa so razstavljeni različni oklepi in orožja, ki se jih lahko tudi dotikaš (vstopnina 6,5 € na osebo).

Po kosilu sva se odpeljala še do term v Miškolcu (Barlangfurdo), ki so zanimive, ker se bazeni nahajajo v jami. V bazene vstopiš zunaj jame, potem pa zaplavaš skozi različne jamske tunele do bazenov v notranjosti jame. Tudi tukaj je termalna voda polna mineralov, ki prekrivajo stene, stopnišča in tudi šobe na tuših. Voda ima različno temperaturo v različnih bazenih. Na začetku, v prvem bazenu (pred vstopom v jamo) je temperatura vode najnižja. Cena 4-urne vstopnice pa je zelo ugodna (6€ na osebo).