Grčija (5. in 6. dan)
5. dan (mesto Lefkada)
Zbudila sva se v oblačno jutro in si na balkonu privoščila zajtrk. Najin gostitelj je rekel, da bo danes »shitty weather«, zato sva se odločila za ogled mesta Lefkada. Najprej sva se odpeljala do plavajočega mostu Agia Mavra (čez katerega sva se peljala že včeraj, vendar se nisva ustavila). Otok Lefkada je namreč s celino povezan z mostom, ki je bil danes dvignjen, da so skozi kanal lahko plula plovila. Počakala sva, da se je zopet spustil in parkirala ob utrdbi Agia Mavra ter se sprehodila do svetilnika.
Vrnila sva se na otok in se po nasipu peljala proti mestu po daljši poti. Ustavila sva se ob plaži Paralia Agios Ioannis, kjer stoji več mlinov na veter. Ko sva odhajala, sva v zalivu med obema nasipoma (nekakšno močvirje) opazila jato flamingov (po slovensko plamencev), ki so veselo namakali glave in lovili rakce ter alge. Ste vedeli, da se plamenci iz jajc izležejo bele ali sive barve? To prelepo barvo dobijo šele kasneje, njen odtenek pa je odvisen od rakcev, ki jih jedo. Bolj oranžni so rakci, bolj temne barve je flamingovo perje. Ja, vem… navdušena sem, saj sem prvič v življenju videla plamence v naravnem okolju. Na žalost so bili precej oddaljeni od obale, zato so fotografije slabe.
Naslednji odsek je namenjen tistim, ki imajo električne avtomobile, ostali ga lahko preskočite 😉
Parkirala sva na parkirišču ob igrišču v bližini marine. Čeprav se v marini nahaja polnilnica za električne avtomobile, Ivice nisva mogla napolniti, saj nisva imela ustrezne kartice.
V Sloveniji je vse skupaj precej enostavno. Vse polnilnice imajo možnost, da si na telefon naložiš njihovo aplikacijo, lahko pa se tudi registriraš. Tako imaš pri večini ponudnikov cenejše polnjenje (registracija pri nekaterih ni nujna za polnjenje) ter plačaš s kreditno kartico.
Tukaj v Grčiji pa za polnjenje nujno potrebuješ kartico ponudnika. Kako hitro jo lahko pridobiš ne vem, ravno tako ne vem ali je to sploh možno za tujce. Kasneje sva v bližini apartmaja (v mestu Nidri) našla še eno polnilnico. Tudi tam nisva imela sreče in sva se morala po Grčiji voziti večinoma z bencinskim motorjem. K sreči ima Ivica nizko porabo, saj je cena goriva v Grčiji zasoljena (1,79€ za liter 95-oktanskega bencina). Ima pa tudi precej dobro rekuperacijo pri zaviranju (na ta način sva vsaj delno napolnila baterijo).
Mesto Lefkada
Kakšnih posebnih ogledov nisva načrtovala, saj sva imela s seboj Onixa. Sva se pa sprehodila po mestu in si ogledala znameniti leseni most. Čeprav sva srečala nekaj potepuških psov, sva se jim uspešno izognila. Za kosilo sva si želela na ulici naročiti giros, vendar je v večini mesta zmanjkalo elektrike in tako je najin plan splaval po vodi.
Malo sva pobrskala po spletu in našla restavracijo Frini Sto Molo. Vstop vanjo je dovoljen tudi kosmatincem (Onix je spal pod mizo in odprl oči samo kadar mu je kdo stopil tik pred gobec). Naročila sva predjed, lokalno specialiteto – fižol fava z dimljeno skušo, nadaljevala s škampi v domači paradižnikovi omaki s stopljenim feta sirom, dnevnim kosilom in sladico »kataifi« s sladoledom »kaimaki«.
Zvečer sva se vrnila v Nidri. Onixa sva pustila v apartmaju in se odpravila do trgovine ter kupila nekaj lokalnih izdelkov za zajtrk.
6. dan (slapovi Nidri, plaža Porto Katsiki in plaža Egremni)
Po zajtrku sva se odpravila na ogled slapov Nidri oziroma Dimosari v bližini mesta Nidri. Od brezplačnega parkirišča do slapov je približno 20 minut hoje, pot je lahka in se počasi vzpenja. Onixa je seveda zamikalo plavanje, čeprav je bila voda ledeno mrzla. V bližini parkirišča se nahaja kavarna, kjer se nisva ustavila (čeprav so nama taki kotički načeloma všeč), ker je bilo zaradi sence v soteski in ledene vode s slapov prehladno za najin okus.
Vreme je bilo idealno za na plažo, zato sva Onixa odpeljala v apartma, kjer naju je počakal (vedela sva, da ne bo zmogel prehoditi 350 stopnic do plaže Egremni). Ko sva z avtom odhajala z dvorišča, sva srečala gostiteljevo mamo, ki naju je vprašala, če potrebujeva kaj. Ker sva imela vse, kar sva potrebovala, sva se ji zahvalila za skrb in odšla. Odpeljala sva se do najjužnejše točke otoka, rta Lefkada, kjer stoji svetilnik. Za pot od mesta Nidri sva potrebovala približno 1 uro.
Slavna plaža Porto Katsiki
Nadaljevala sva do plaže Porto Katsiki, ki se znajde skoraj na vseh seznamih najlepših plaž v Grčiji. Ime naj bi dobila po kozah, ki so bile včasih edine, ki so lahko prišle do plaže. Danes na plažo vodijo betonske stopnice. Cesta do parkirišča na klifu ob plaži je ozka in na nekaterih mestih precej strma. Zaradi popularnosti plaže je lepo urejena, malo pred parkiriščem je zaradi zelo ozke poti urejena celo krožna pot (enosmerna).
Nama je bila plaža zelo všeč (na njej ni bilo gneče, ker sva jo obiskala izven sezone), zato sva se odločila, da jo obiščeva tudi naslednji dan (z Onixom). Bilo je toplo, voda pa prijetna za plavanje in čofotanje. Kar nekaj časa sva uživala na njej, predvidevam pa, da bi bila situacija sredi sezone, ko na njej kar mrgoli turistov drugačna in bi jo hitro ucvrla kam drugam. Pred odhodom sva si v kiosku na klifu (ob parkirišču) za kosilo privoščila pita giros (končno).
Plaža Egremni
Dan sva zaključila s sončnim zahodom na plaži Egremni, kjer sva bila čisto sama. Tudi tukaj je parkirišče čisto na klifu, vendar je cesta do njega zaprta zaradi plazu (cesta je drugače še malo ožja, kot tista do Porto Katsiki-ja). Pred zaporo je manjše parkirišče, zadnji kilometer poti je nato treba opraviti peš (po 15% klancu). Sledi spust po 350 stopnicah (nisem preštela, če številka res drži) in pred tabo je prekrasna plaža. Tudi na njej sem večino časa preživela v vodi. Dan je čisto prehitro minil in morala sva se vrniti. Čeprav je bila pot nazaj (navzgor po stopnicah in nato še po precej strmem klancu) težka, je plaža definitivno vredna obiska.
Ostanki poti, po kateri si prišel na plažo preden so naredili stopnice.
Onix, velika zverina
Med vožnjo proti domu je priletel SMS gostitelja. Spet ena štorija z njegovo mamo in Onixom. Ker naju je gospa videla oditi, nama je želela pospravit apartma in zamenjati brisače (tega v apartmajih navadno ne počnejo, saj se apartma očisti po koncu bivanja). Predvidevala je, da je Onix šel z nama, ko pa je odklenila apartma in v njem zagledala Onixa, se ga je ustrašila. Gostitelj nama je tako napisal, da naj sporočiva, ko se vrneva, da dobiva sveže brisače. In če mu lahko napiševa, ko bo apartma prazen, da nama ga pospravijo. Ko sem kasneje prebrala ocene namestitve, sem videla, da v tej namestitvi vsako jutro čistijo apartmaje (tako kot v hotelu) in zato so apartmaji res čisti.
