Majorka (3. do 5. dan)
3. dan (Palma de Mallorca)
Po obilnem zajtrku v hotelu sva se z avtobusom (2€ na osebo, plačaš z gotovino pri vozniku) odpeljala do glavnega mesta. Najin plan je bil, da z zgodovinskim vlakom obiščeva mesto Soller. Žal vlak v času pandemije ne vozi, sva si ga pa lahko ogledala na postaji.
Prilagodila sva plan in se peš podala po ulicah Palme de Mallorce. Najprej mimo trga d’Espanya do trga Major. Pot naju je nato vodila do znamenite katedrale La Seu in v park ob morju (Parc de la Mar). V mestu se nahaja veliko očarljivih parkov, ki so vredni obiska.
Naslednja postojanka je bil grad Castell de Bellver do katerega vodi 505 stopnic (do vrha se lahko pripeljete tudi z avtom). Sprehodila sva se po gradu, ki je okrogle oblike, poleti pa na njem potekajo razni koncerti. Žal na razgledni stolp nisva mogla, saj je bil zaprt.
Po stopnicah sva se vrnila v mesto in si za kosilo zopet privoščila tapase in sangrio. Nato pa po obali odšla proti hotelu (približno 10 km od glavnega mesta). Ker ob obali vozi avtobus, sva se odločila, da skočiva nanj, ko bova utrujena. Čeprav je sijalo sonce, je bila voda kar hladna in pihal je veter, zato naju ni nič mikalo, da bi skočila v morje. Sva pa bosa hodila po vodi (val me je kar nekajkrat zalil, tako da sem imela do kolen mokre ¾ hlače) in se ob poti ustavila na zamrznjenem jogurtu. Na plaži sva si privoščila počitek in se nastavljala toplemu soncu, potem pa nadaljevala pot. Peš sva prišla do hotela in ko sva pogledala prehojeno razdaljo, sva prehodila več kot 30 km. Odšla sva na večerjo in seveda sangrio ob morju.
4. dan (Alcudia)
Tako kot prejšnji dan, sva se z avtobusom odpeljala do Palme de Mallorce. Glavna postaja je Estacio Intermodal in se nahaja pod zemljo, nad njo se nahaja velik park z otroškim igriščem. S postaje vozijo metro, vlaki in avtobusi. Nama je striček Google priporočal, da se do Alcudie odpeljeva z avtobusom, kljub temu sem informacije preverila na okencu informacijske pisarne. Gospod nama je predlagal, da na avtobusu vozovnice plačava s kreditno kartico, saj spodbujajo brezstično plačevanje in so cene veliko ugodnejše (s kreditno kartico 5,4€/osebo, z gotovino pa 9€/osebo). Kreditno kartico prisloniš na aparat na avtobusu ko vstopiš in še enkrat ko izstopiš in takrat ti odšteje denar (glede na prevožene postaje). Ker sva plačala z eno kreditno kartico za oba, nama je voznik naročil, da dvakrat prisloniva kartico na začetku in dvakrat ko bova izstopila. Ker so imeli težave s programom (tudi drugim potnikom ni takoj zaznalo kartice) sva za vožnjo od Palme do Alcudie plačala 0,01€ za 2 osebi (čez nekaj časa je priletel SMS s tem zneskom, moralo pa bi nama odšteti 10,8€). Avtobusi so moderni in lahko si napolniš telefon, saj ima vsaka vrsta sedežev svojo USB režo.
Vožnja do Alcudie je trajala približno 1 uro. Izstopila sva na postaji blizu pristanišča. Dan sva preživela na plaži (sprehodila sva se od plaže Alcudia po plaži De Los Pinos vse do plaže de Muro). Morje je bilo hladno, vendar dovolj mamljivo, da sva se kopala.
Zvečer sva se do hotela vrnila z avtobusom in tudi tokrat s kreditno kartico plačala 0,01€.
5. dan (Majorka – Brnik)
Po štirih dneh sonca, sva se zbudila v deževno jutro. Po zajtrku sva pospravila stvari in se odjavila v hotelu. Vso prtljago sva lahko pustila v posebni sobi za prtljago ob recepciji. Odšla sva na sprehod v dežju in spotoma kupila še spominke (ja, to se vedno počne zadnji dan).
Dež je ponehal in odločila sva se, da se usedeva v lokal ob plaži. Naročila sva si koktajl in pobrskala po meniju, kaj bi jedla za kosilo. Ni bilo treba 2x pomislit, izbrala sva paello z jastogom (56€ za 2 osebi). Ko je natakarica prinesla ponev s paello, je bila tako velika, da je zasedla celotno mizo. Paelle je bilo dovolj, da bi se lahko najedle 3 osebe. Nekaj časa sva še posedela v lokalu in uživala na soncu, nato pa sva odšla v hotel. Do odhoda avtobusa sva imela še nekaj časa, zato sva v hotelski sprejemnici odigrala nekaj iger Monopolija (Monopoly deal).
Okoli petih popoldne sva prispela na letališče. Oddala prtljago in opazila, da ima najin let zamudo (le kaj bi brez njih). Za odhod domov nisva potrebovala nobenega obrazca in tudi testa ne, saj se Majorka v Sloveniji nahaja na zelenem seznamu.
Z 1 uro zamude smo z letalom Airbus A320-200 vzleteli in leteli po najbolj direktni poti do Slovenije (nad Sardinijo in celinsko Italijo). Ker sva sedela ob izhodu (tokrat je bilo letalo večje, sprejelo je 174 potnikov), poleg naju pa je bil prazen sedež, sva imela več kot dovolj prostora, zato je bil let bolj udoben. Na Brniku smo po slabih 2 urah letenja pristali v dežju.
