Dan namenjen potovanju do otoka Mindoro Zjutraj sva se (glede na to, da sva na počitnicah) zbudila že zelo zgodaj, ob 7ih. Ker penzion ni ponujal zajtrka, sva se odločila, da se peš odpraviva v kavarno Starbucks, kjer bova v miru spila kavo in si privoščila nekaj za pod zob. Kava je bila veliko boljša kot tista instant zadeva, ki ji Filipinci pravijo kava, še vedno pa ni imela tistega pravega okusa, ki sva ga navajena od doma. Žal sva bila nad izbiro hrane kar malo razočarana, saj so ponujali samo tortice, midva pa sva si želela za zajtrk jesti kaj drugega. Kljub temu je bil pogled vreden občudovanja in tudi tortice niso…

Tagaytay City in vulkan Taal V Manili je bilo preveč gneče, zato sva se naslednji dan z avtobusom odpravila v Tagaytay City (cena vozovnice je bila 120 PHP po osebi, kar je znašalo okoli 2,5€). Več kot 2 uri trajajoča vožnja je hitro minila, saj se je na avtobusu ves čas nekaj dogajalo (na vsaki postaji so na avtobus prišli ulični prodajalci prigrizkov in že samo opazovanje najrazličnejše hrane, ki so jo ponujali je bilo pravo doživetje). Na avtobusu je bil zelo prijazen sprevodnik, ki nama je predlagal postajo, na kateri naj zapustiva avtobus, da bova najbližje hotelom, saj bi drugače šla do glavne postaje. Kot je običajno za Filipine, na avtobusnih postajah…

Prihod v Manilo in začetne težave z bankomati Po skoraj 35 urah potovanja sva končno stala na trdnih filipinskih tleh. Po pristanku so nama izmerili temperaturo (ravno v tem času je naokoli razsajala ebola) in izpolnit sva morala en kup papirjev, da so nama sploh dovolili vstop v državo (vize za potovanja krajša od 30 dni ne potrebuješ, le ob prihodu na letališče moraš predložiti letalsko karto za odhod in izpolniti emigracijski listek). Najin hotel je bil na zemljevidu 5 minut od letališča, dejansko sva ga videla, ko sva stopila do taksija pred letališčem,  kljub temu pa sva za pot do tja porabila skoraj 1 uro. Malo zaradi obupnega filipinskega prometa (pa čeprav je…