Velika planina
Parkirišče Rakove ravni – Gojška planina: 2,2 km (30min)
Današnjo sončno nedeljo sva preživela na vikendu na Gojški planini. Od doma v Kamniku do parkirišča Rakove ravni (1183m nadmorske višine) je 21km vožnje. Na tem parkirišču parkirava, ker do njega najina Ivica porabi 95% baterije. Iz Kamnika do Rakovih ravni se dvignemo za 800m, zato avto porabi več baterije. Baterija se nato delno napolni po poti nazaj v dolino.
Če bi se peljala do višje ležečega parkirišča Za Ušivcem (1416m nadmorske višine), bi se morala peljati z bencinskim motorjem. Z obeh parkirišč do Gojške planine potrebujeva slabe pol ure, tako da je načeloma vseeno kje parkirava. Je pa pot z Rakovih ravni malo krajša in bolj strma. To mi sicer ni najbolj všeč, saj se v tem kratkem času ne uspem ogreti. Kljub temu sva raje malo ekološka in narediva še nekaj zase, ko greva po težji poti. Za primerjavo: višinska razlika po poti s parkirišča Za Ušivcem je 61m, s parkirišča z Rakovih ravni pa 293m.
Ko sva zjutraj odhajala od doma je bilo v Kamniku še megleno, Velika planina pa se je kopala v soncu. Lepo vreme je izkoristilo veliko ljudi, saj se je gneča začela že pred okrepčevalnico na Kranjskem Raku. Gneča je bila predvsem zaradi plačila parkirnine (osebni avto 7€/dan; za lastnike vikendov plačilo ni potrebno, saj občina poskrbi za parkirne kartice).
Gojška planina (levo nadaljujemo pot proti Mali planini, desno pa proti naselju na Gojški planini)
Sončkanje pred kočo
Čeprav je sijalo sonce, ni bilo prav nič toplo, saj je ves čas pihal veter. Takoj po kosilu smo se umaknili v kočo, kjer nas je grel kamin. Onix je oddremal eno kitico na standardnem mestu, midva pa sva z Niko in Maksom odigrala nekaj iger remija.
Pogled proti Kašni planini in mojemu priljubljenemu cilju Kranjska reber
Čisto malo piha
V Kamniku je še vedno megla
Potem sva z Onixom odšla na krožni sprehod mimo Jarškega doma proti Domžalskemu domu. Nazaj sva se vračala mimo Črnuškega doma na Mali planini. Navadno nadaljujeva pot do Zelenega roba (slabi 4km in 1h počasne hoje). Danes pa sva jo zaradi vetra hitro ucvrla nazaj proti vikendu in domov. Kljub temu sva preživela lep dan v dobri družbi.
Domet Ivice se je po poti nazaj v dolino povečal za 5km
Velika planina skozi letne čase
Velika planina je lepa v vseh letnih časih. Čeprav je le streljaj od najinega doma, na njej ne preživiva prav veliko časa. Spomladi, ko zacvetijo žafrani je vsekakor krasna, ampak se na njej drenjajo trume sprehajalcev, pohodnikov in turistov. Sploh v času korone je bila gneča nepopisna. Enako se dogaja pozimi, ko se ljudje hodijo sankat in je cesta proti Kranjskemu Raku polna pločevine in skoraj neprevozna zaradi avtomobilov parkiranih ob robu. Še najraje jo obiščem jeseni, ko je na njej malo več miru ali pa kakšen dan med tednom sredi poletja.
Pa še nekaj lanskoletnih fotografij (najin C-max, ki ga je letos nadomestila Ivica)
Preproga žafranov
Kava z najboljšim okusom
Na Veliki planini je tudi klopca ljubezni
Obiščete lahko Jamo Vetrnico. Dostopna je z dveh smeri, obe sta označeni. Do jame vodi strma pot po stopnicah. Zanimiva je zato, ker se v njej sneg ohrani vse do poletja. Včasih so jo pastirji uporabljali kot hladilnik (v njej so spravljali hrano, da je bila na hladnem).
Obvezno razkuževanje v teh časih…
Na najvišji točki Velike planine: Gradišče (1666m)
Nov satelit na Veliki planini
Možni dostopi
Poleg dostopa s Kranjskega Raka se Veliko planino lahko obišče tudi tako, da se zapeljete z nihalko iz Kamniške Bistrice. Večkrat imajo kakšne posebne ponudbe in znižane cene vozovnic, pokukajte na njihovo spletno trgovino. Če ste pripravljeni na kakšen daljši pohod, se lahko od parkirišča pod nihalko odpravite peš (1126m višinske razlike, 3h15min). Midva sva to naredila med prvim valom korone, ko smo bili omejeni na občine. Nihalka ni vozila, cesta od Kranjskega Raka pa en kratek del (2,4km) vodi po občini Luče. Letos spomladi sva želela prehoditi še eno pot. In sicer s Stahovice mimo sv. Primoža in čez Pasje pečine, vendar je bila zaradi skalnega podora zaprta. Na spletu piše, da je nek obvoz, ampak si ne znam predstavljati kje. Nikjer nisem zasledila, da bi bil podor že saniran, tako da bova raje hodila po drugih poteh.
Spodnje fotografije prikazujejo pot od parkirišča pod nihalko, mimo planine Dol do Zelenega roba.
