Grčija (7. in 8. dan)
7. dan (raziskovanje plaž)
Takoj po zajtrku sva se odpeljala proti mestu Lefkada in se po obalni cesti odpravila na raziskovanje plaž. Na zahodni strani otoka so najlepše, pa tudi najtežje dostopne plaže. Do nekaterih se lahko po ozkih cestah zapelješ z avtom, ki ga parkiraš na plačljivih parkiriščih. Parkirnih mest je malo, zato si ne predstavljam, kako to izgleda sredi sezone.
Plaža Pefkoulia
Prva plaža, ki naju je pritegnila je bila Pefkoulia. Zagledala sva jo iz avtomobila in se morala obvezno ustaviti. Plaža je lahko dostopna in poleg nje je nekaj urejenih parkirišč. Ker je bilo zjutraj še malo prehladno za kopanje sva se želela samo sprehoditi po njej. Plaža je zelo dolga in kljub njeni enostavni dostopnosti je bila čisto prazna. Načrte nama je prekrižalo milijon komarjev, ki jih prejšnje dni nisva srečala nikjer, zato sva sprej pustila v apartmaju. Tokrat pa bi nama res prišel prav.
Plaža Agios Nikitas
Hitro smo odšli naprej in se ustavili v majhni, prikupni vasici Agios Nikitas. Parkirala sva na urejenih parkirnih mestih ob cesti. Po glavni ulici sva se sprehodila do plaže in srečala slovensko družino, ki je bila malo presenečena nad tem, da sva v Grčiji s psom. Mislili so namreč, da sva do Lefkade priletela (tako kot oni). V majhni trgovinici sva kupila vodo in prodajalec me je vprašal od kod prihajam. Takoj, ko sem omenila Slovenijo, mi je začel razlagati o Ljubljani in lepotah Slovenije. Zgleda je kar priljubljena popotniška destinacija tale naša mala državica. Pot sva nadaljevala do plaže na kateri se je nahajalo nekaj obiskovalcev. Bila je zelo lepa, vendar se nisva želela ustaviti na njej, saj sva vedela, da lahko najdeva plažo, kjer ne bo veliko ljudi. Čeprav je plaža Agios Nikitas od plaže Pefkoulia oddaljena samo 3km, tukaj ni bilo niti sledu o komarjih.
Plaža Hidden Milos
Po sprehajalni poti ob obali sva se podala proti naslednji plaži Hidden Milos. Prišla sva do zasutega predora, ob predoru pa je bila uhojena steza, zato sva nadaljevala. Po nekaj metrih sva prišla nazaj na urejeno pot. Sprehodila sva se do rta, tam pa se je urejena pot končala. Nadaljevala sva po ozki stezi in prišla do dela, kjer bi se morala po zelo strmem melišču povzpeti na vrh klifa in presodila, da ni varno, zato sva se vrnila.
Zasut naravni predor
Strma pot od melišča do vrha klifa, kjer nisva želela plezat.
Plaža Milos
Že prej sva v vasi opazila smerokaz za plažo Milos, zato sva se usmerila po stopnicah navzgor. Pot nato vodi skozi gozd in med ruševjem in se spusti na plažo. V pomoč nam je tudi nekaj lesenih stopnic. Celotno pot sva premagala v 20 minutah in kljub temu, da ni bilo vroče (21°C) sva bila precej utrujena, saj je pot kar strma. Še posebej za nazaj, ker se moraš vrniti po isti poti. Komaj sem čakala, da se vržem v morje. Poleg naju je bila na začetku plaže še ena družina, zato sva se midva sprehodila 500m naprej, na konec plaže, kjer ni bilo nikogar (to sva videla z vrha klifa).
Onix si je poiskal senco in si izkopal luknjo v katero se je ulegel, midva pa sva nabirala D-vitamin na soncu. Voda je bila prijetno hladna in ravno pravšnja za plavanje. Čeprav je pot do nje kar dolga in strma, se je vredno potruditi, saj je plaža čudovita. Sama bi jo uvrstila na 3. mesto na mojem seznamu najlepših plaž, ki sem jih videla na Lefkadi. Na plaži sva v času kosila prigriznila nekaj sladkarij, nato pa se vrnila do avta in nadaljevala pot.
Plaža Kavalikefta
Na spletu sem prebrala, da je ena izmed lepših plaž na otoku Lefkada tudi Kalamitsi, zato sva se odpravila proti njej. Očitno sva nekje zgrešila, saj naju je navigacija pripeljala do plaže Kavalikefta. Cesta do nje je bila precej uničena. Še dobro, da je najina Ivica malenkost višja in ima dodatno zaščito podvozja.
Pri naročilu avtomobila sva se odločila, da dokupiva paket za slabše terene, ki nama je že večkrat prišel prav. Ravno na tej cesti je bilo na tleh vidno, kako so ljudje popraskali podvozje, midva pa nisva bila niti blizu. Poleg tega je cesta zelo strma in električni pogon v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom je TOP!
Parkirišče ob plaži je bilo zaprto z ograjo (na prej obiskanih plažah so bila parkirišča dostopna, plačilo pa ni bilo potrebno), zato sva parkirala ob robu ceste. Na majhni plaži je bilo presenetljivo veliko ljudi, večinoma domačinov. Sebastijana so premamili visoki valovi, jaz pa sem tokrat ostala na suhem. Plaža je sicer prijetna, mi pa pot do nje ni bila všeč in bi jo zlahka preskočila.
Plaža Gialos
Nadaljevala sva do plaže Gialos. Tudi ta je na seznamu najlepših, meni pa se ni zdela nič posebnega. Cesta je obupna, ampak sva tudi tokrat zvozila brez prask. Na parkirišču ob njej je bilo parkiranih nekaj avtodomov, ki so divje kampirali, drugače pa je bila skoraj prazna. Na hitro sva se sprehodila po njej, nato pa nadaljevala do prelepe plaže Porto Katsiki, kjer sva bila že en dan prej.
Sončni zahod na plaži Porto Katsiki
Dan sva zaključila na plaži Porto Katsiki. Malo pred sončnim zahodom sem odplavala nekaj dolžin, nato pa uživala v čudovitem razgledu. Zvečer sva v mestu Nidri odšla na večerjo. Privoščila sva si giros in grško solato.
Čuvaj Onix, ki poleg najinih stvari, tudi naju ne spusti izpred oči
8. dan (Lefkada – Sarandë)
To je bil najin zadnji dan na otoku Lefkada. Zjutraj sva si privoščila obilen zajtrk na balkonu, nato pa spakirala stvari. Sledila je pot do mesta Sarandë (190km, dobre 3h vožnje), kjer sva se ustavila že zadnjič. Pot je potekala brez posebnosti (ravno tako prečkanje državne meje). Tokrat sva imela rezervirano privatno vilo na plaži. Bila je zelo dobro ocenjena, plaža pred njo pa je imela prekrasen pogled na grški otok Krf.
Izmed vseh nastanitev, sem se ravno te najbolj veselila, na koncu pa me je zelo razočarala. Zapletlo se je že na začetku, ko telefonska številka namestitve ni bila dosegljiva. Pozvonila sva na edini zvonec na stavbi in odprl nama je lastnik. Bil je prijazen ampak ni znal nič angleško (čeprav imajo pri rezervaciji napisano, da govorijo angleško), midva pa ne razumeva albansko. Po telefonu je poklical najprej sina, ki ga je ves čas prekinjalo, zato ga nisva nič slišala, nato pa še hči. Ona nama je nato prevajala v angleščino.
Kasneje sem prebrala, da nastanitev vodi sin, ki je bil zaradi konca sezone odsoten. Ko sva se namestila v sobo, sva odšla na kosilo v center mesta. Med potjo sva našla bencinsko črpalko (v dveh nivojih, ker je zgrajena v klancu), natočila sva gorivo in našla prosto parkirno mesto na ulici. Za kosilo sva si privoščila ribjo ploščo. Hrana ni bila nič posebnega, je bil pa natakar zelo zgovoren (govoril je angleško, saj sva izbrala restavracijo po priporočilu Tripadvisor-ja). Nato sva se sprehodila po mestu in po promenadi ter kupila spominke.
Z balkona sva imela pogled na plažo ter grški otok Krf (desno)
V mestih se trudijo ločevati odpadke, izven mest pa jih bodo pokopale smeti, ki jih odvržejo kar v naravo
Ogromne količine školjk
Bencinska črpalka v dveh nivojih
Izven mesta ni nič urejeno
Težave v namestitvi…
Vrnila sva se v vilo in z Onixom odšla na plažo. Zvečer je postalo hladno, zato sva se odpravila proti sobi, kjer sva srečala lastnico. Ko je zagledala Onixa, je začela nekaj govoriti v albanščini. Ko je videla, da je ne razumem, mi je rekla: »dog, no room« in mi je kar mrak padel na oči. Kako misli, da pes ne sme v sobo, če pa oglašujejo, da so hišni ljubljenčki dobrodošli in celo bivajo brezplačno. Poleg tega sem še takoj ob rezervaciji poslala mail, da prihajava s 40kg psom in če je to v redu, pa mi ni nihče odgovoril. Vedno ko potujem z Onixom pošljem mail namestitvi, da nebi doživela kakšnega neprijetnega presenečenja kot sem ga tukaj, saj večina hotelov sprejema samo pse manjših pasem.
… in rešitev
Povedala sem ji, da sem jih obvestila in mi niso odgovorili in v primeru, da pes ne sme v sobo, bomo odšli drugam. Ker me seveda ni razumela in je ravno v tem času na teraso prišel še lastnik, sem mu rekla, naj pokliče hči. Lastnica je še enkrat ponovila, da pes ne sme v sobo in da je lahko na terasi. Na terasi, ki je odprta z vseh smeri in nanjo lahko pride kdorkoli, poleg tega pa na ulici mrgoli potepuških psov… ne, hvala!
Še enkrat sem ponovila, da sem jih o psu obvestila in pokazala sporočilo ter rekla, da greva potem kam drugam. Očitno je lastnik razumel, da nisem zadovoljna, saj je z zelo ostrim tonom ženi nekaj rekel, nato pa je ona rekla OK in mi namignila, da grem lahko s psom v sobo. Res ne razumem, kako si lahko nekdo dovoli oglaševati nekaj, kar potem ni dovoljeno. Skratka, Onix je spal v sobi, meni pa je bilo neprijetno in sem komaj čakala, da odideva.
